LATERALNO RAZMIŠLJANJE - O METODI

Za razliko od tradicionalnega, vertikalnega, logičnega razmišljanja poskusimo izzivati in spodbijati ustaljeno, da pridemo do popolnoma novih rešitev.

Naši možgani so narejeni tako, da so nekreativni, da delujejo v skladu z vzorci, izkušnjami, rutino. Zamislite si, da se zjutraj zbudite in se morate obleči. Na voljo imate 11 kosov oblačil. Na koliko različnih načinov se lahko oblečete? Enajst možnosti za prvo oblačilo, deset možnosti za drugo, devet možnosti za tretje in tako naprej. Na voljo imate 13.916.800 načinov, kako se lahko oblečete, če izbirate med 11 kosi. Če bi se vse svoje budno življenje oblačili v vsako od različic samo eno minuto, bi potrebovali 76 let življenja. Če bi možgani delovali tako, bi bili neuporabni. Zato moramo biti hvaležni, da so narejeni, da so  nekreativni. Naš razum vsako vhodno informacijo organizira v rutinski vzorec. Zato se zjutraj oblečete in pomislite: »Tako se ponavadi oblačim.« Oblečete se in odhitite v službo.

Razmišljanje je namreč spretnost, ki jo lahko razvijemo. Za razliko od običajnega prepričanja sploh ni povezana z inteligenco. Odnos med inteligenco in razmišljanjem je podoben odnosu med avtomobilom in voznikom. Konjska moč vozila je njegov potencial, kot je inteligenca potencial človeškega uma. Toda kako se bo avto obnesel med vožnjo, ni odvisno samo od vozila, ampak predvsem od voznika. Razmišljanje je naša veščina, ki uporablja potencial naše inteligence.

Večino časa se niti ne zavedamo, da potrebujemo nove ideje, čeprav smo hvaležni, ko se pojavijo. Ne poskušamo in ne generiramo novih idej, ker sklepamo, da se ne morejo pojaviti, če se trudimo. Čeprav so nove ideje vedno koristne, obstajajo trenutki, ko se še kako zavedamo svoje potrebe po novih idejah. Obstajajo tudi službe, ki zahtevajo neprestan priliv novih idej (raziskovanje, oblikovanje, arhitektura, inženiring, oglaševanje itd.).

Namerno generiranje novih idej je vedno težko. Vertikalno razmišljanje nam ne pomaga preveč, drugače bi do novih idej lažje prišli, še več, potrebovali bi samo program, da jih umešamo. V resnici pa običajno samo čakamo na naključje, navdih ali molimo za kreativni dar. Lateralno razmišljanje je bolj namerna oblika, da pridemo do njih.

A tudi če nimamo namena generirati novih idej, pa so problemi povsod okoli nas. Nimamo veliko izbire, kot da se potrudimo in jih rešimo. Problem morda ni predstavljen formalno, morda ne potrebuje papirja in svinčnika, da ga rešimo.
Problem je preprosto razlika med tistim, kar imamo, in tistim, kar želimo. Morda gre za izogibanje nečemu, pridobivanje nečesa, odstranjevanje nečesa, spoznavanje, kaj je tisto, kar želimo.

Obstajajo tri vrste problemov:

  • Prva vrsta problemov za svojo rešitev zahteva več informacij ali boljše tehnike za upravljanje informacij.
  • Druga vrsta problemov ne zahteva nobenih novih informacij, pač pa spremembo že razpoložljivih informacij: notranja prerazporeditev vzorcev v možganih.
  • Tretja vrsta problemov je problem, ko ni problema. Skladnost trenutne ureditve nas blokira, da se ne moremo premakniti k boljši ureditvi. Ne obstaja neka točka, na katero bi lahko osredotočili svoje napore, da bi dosegli boljšo razporeditev, ker se namreč sploh ne zavedamo, da boljša ureditev obstaja. Problem je prepoznati, da imamo problem – prepoznati, da lahko stvari izboljšamo in to ugotovitev lahko poimenujemo problem.

Prvo vrsto problemov lahko rešimo z vertikalnim razmišljanjem. Druga in tretja za svojo rešitev zahtevata lateralno razmišljanje. Lateralno razmišljanje pomeni razmišljanje od strani, torej izven ustaljene poti.

ŠEST KLOBUKOV RAZMIŠLJANJA

KONSTRUKTIVNO IN SISTEMATIČNO

ENOSTAVNOST V
RAZMIŠLJANJU

ZAČNITE RAZMIŠLJATI JASNEJE

METODA
CoRT

NAUČIMO OTROKE RAZMIŠLJATI - V ŠOLI

POZITIVNA
REVOLUCIJA

KAJ LAHKO SAMI STORIMO ZA BOLJŠI SVET

KAKO IMETI
USTVARJALNE
IDEJE