ŠEST KLOBUKOV RAZMIŠLJANJA - O METODI

Skupaj razmislimo o vseh vidikih problema, preden sprejmemo odločitev – ne pa da se prepiramo, kdo ima prav.

Človeštvo je razvilo mnogo odličnih orodij za boljše argumentiranje in analiziranje. Nenehno tudi izboljšujemo informacijsko tehnologijo. Še zmeraj pa nismo dovolj razvili metod, da bi bolje razmišljali o vsakodnevnih zadevah, da bi izboljšali potek pogovorov in pospešili sestanke, da bi lahko rodili še več idej in možnosti, da bi se hitreje prilagodili negotovostim okoli nas...

Pravzaprav se potek našega tradicionalnega razmišljanja ni dosti spremenil zadnjih nekaj stoletij. Dolgo niti ni bilo potrebno, ker je bil svet relativno stabilen, in so ideje ter koncepti živeli dlje časa kot ljudje, toda v današnjem hitro spreminjajočem se svetu vedno nove alternative nenehno potrebujemo.

Zahodna kultura je še danes odvisna od argumentiranega in kritičnega razmišljanja, pogosto lahko temu rečemo kar prepiranje, kdo ima bolj prav in čigava bo obveljala. Uporabljamo ga v družinskih razpravah in poslovnih pogovorih, na sodiščih in skupščinah... Ponavadi mu rečemo kar demokracija. Temelji na sistemu razmišljanja, ki so ga uvedli stari grški misleci, Sokrat, Platon in Aristotel.

Edward de Bono je razvil metodo paralelnega razmišljanja, kjer misleci svoje misli in poglede predstavijo vzporedno z mislimi drugih v skupini in jih ne napadajo. Metoda Šest klobukov razmišljanja je praktičen primer izvajanja metode paralelnega razmišljanja. Z metodo smo dobili konstruktivno alternativo prepirom, dokazovanjem lastnega prav in razvlečenim sestankom. Pri običajnem razmišljanju se trudimo vse narediti naenkrat. V nas vlada prava zmeda, saj se gnetejo informacije, ustvarjajo ideje, ocenjujejo mnenja drugih, izražajo čustva... Metoda Šestih klobukov omogoča, da ta kaos presežemo in razvozlamo. Namesto da se trudimo narediti vse naenkrat, ločimo posamezne vidike razmišljanja. Tako se lahko vsaki dobro posvetimo. In kot pri barvnem tiskanju, kjer tiskamo vsako barvo posebej in na koncu dobimo celotno sliko, tako ločimo načine razmišljanja o neki zadevi, da na koncu dobimo celovit vpogled.

Ko sami, v dvoje ali v skupini razmišljamo o problemu, ko želimo nekaj izboljšati, ko iščemo rešitev, je bolje, da naše razmišljanje ločimo, usmerimo in šele na koncu spet sestavimo. Da bi si lažje zapomnili ves koncept, je de Bono smeri razmišljanja simbolično poimenoval 'klobuki' – kot nekaj, kar si nadenemo na glavo, v kateri poteka razmišljanje, in potem spet snamemo. Klobuke je poimenoval po barvah, ki nas spomnijo na smer oz. vidik razmišljanja.

Tako razmišljamo ločeno samo v eno smer naenkrat:

1. celoten proces razmišljanja na začetku načrtujemo, vmes nadziramo in ga na koncu povzamemo v zaključek (modri klobuk),
2. o čustvih in intuiciji - izrazito subjektivno (rdeči klobuk),
3. o dejstvih in podatkih - popolnoma nevtralno (beli klobuk),
4. o prednostih in koristih, ki jih lahko izvlečemo iz zadeve (rumeni klobuk),
5. o tveganjih in grožnjah, kar je žal najbolj pogost način pri razmišljanju o novostih (črni klobuk) ter
6. o novih idejah, konceptih in alternativah, ki jih lahko zavestno sprožimo s tehnikami lateralnega razmišljanja (zeleni klobuk).

Vrstni redi smeri oz. klobukov se razlikujejo glede na cilj razmišljanja. 

Na ta način vsako zadevo natančno osvetlimo, iz debate odstranimo egotripe in bahanja posameznikov, iz ljudi izvlečemo najboljše in jih ne kategoriziramo, pri razmišljanju pa prihranimo čas in posledično tudi denar.

LATERALNO RAZMIŠLJANJE

SVEŽI KONCEPTI, NOVE IDEJE

ENOSTAVNOST V
RAZMIŠLJANJU

ZAČNITE RAZMIŠLJATI JASNEJE

METODA
CoRT

NAUČIMO OTROKE RAZMIŠLJATI - V ŠOLI

POZITIVNA
REVOLUCIJA

KAJ LAHKO SAMI STORIMO ZA BOLJŠI SVET

KAKO IMETI
USTVARJALNE
IDEJE